Prava rastlina na pravem mestu
Iskalnik rastlin za slovenske vrtove in praktični nasveti naših vrtnarjev — preizkušeni v teoriji in na terenu.
Koliko sonca ima vaš vrt?
Sivka
Odporna proti suši, dišeča, privablja čebele in metulje.
Rožmarin
Najbolje uspeva na Primorskem; v celini potrebuje zimsko zaščito.
Ameriški slamnik
Dolgo cvetoča trajnica, ki prenaša vročino in sušo.
Ognjeni trn
Bodičasta živa meja z oranžnimi plodovi za ptice.
Kranjska lilija
Avtohtona slovenska vrsta. Kupujte le sadike iz drevesnic.
Navadni gaber
Najboljša listopadna živa meja; suho listje ostane pozimi.
Hortenzija
V kislih tleh cveti modro, v apnenčastih rožnato.
Japonski javor
Čudovite jesenske barve; zaščitite ga pred opoldanskim soncem.
Rododendron
Potrebuje kisla, humozna tla in zastirko iz lubja.
Hosta
Okrasni listi za senčne kotičke; varujte jo pred polži.
Moška glistovnica
Domača praprot, nezahtevna in zelo dolgoživa.
Tisa
Zimzelena živa meja za senco. Vsi deli so strupeni.
Nasveti naših vrtnarjev
Trata · 4 minKako pravilno kositi trato v vročem poletju
Višja trava pomeni globlje korenine in manj zalivanja. Tri pravila za zeleno trato tudi avgusta.
Najpogostejša napaka poleti je prenizka košnja. Ko so temperature nad 28 °C, nastavite kosilnico na 6–7 cm. Višji listi senčijo tla, zmanjšajo izhlapevanje in zavirajo kalitev plevela.
Upoštevajte pravilo ene tretjine: naenkrat nikoli ne odrežite več kot tretjino dolžine lista. Nože imejte ostre — topi noži trgajo liste, konice porjavijo in trata postane dovzetnejša za bolezni.
Kosite zgodaj zvečer, ne opoldne, in pokošeno travo pustite na trati kot mulč, če je ni preveč. Tako vrnete tlom dušik in vlago.
Rastline · 5 minKatere rastline posaditi v senčen kotiček
Senca ni ovira. Hoste, praproti in tisa ustvarijo miren, zelen kotiček brez veliko dela.
Najprej ugotovite, za kakšno senco gre. Polsenca pomeni 3–6 ur sonca na dan, globoka senca manj kot 3 ure. Pod drevesi so tla pogosto tudi suha, kar zoži izbor rastlin.
Za polsenco priporočamo hortenzije, japonski javor in rododendrone. V globoki senci odlično uspevajo hoste, praproti, brslan, zvončnice in zimzelena tisa.
Senčne gredice popestrite z različnimi teksturami in odtenki listov — svetlo zelene in pisane sorte dobesedno osvetlijo temen kotiček.
Obrezovanje · 6 minŽiva meja: gaber, kalina ali lovorikovec?
Primerjava najpogostejših rastlin za živo mejo — rast, rez, cena in zasebnost čez vse leto.
Navadni gaber je naša najbolj priljubljena izbira: je domač, prenese rez, raste srednje hitro in obdrži suho listje skoraj vso zimo. Sadimo 3–4 sadike na tekoči meter.
Lovorikovec je zimzelen in daje popolno zasebnost, vendar je invaziven in v hudih zimah pozebe. Ligustrum je hiter, poceni in nezahteven, a pozimi deloma odvrže liste.
Žive meje obrezujemo dvakrat letno: konec junija, ko mladiči ptic zapustijo gnezda, in konec avgusta. Mejo oblikujte rahlo trapezasto, da svetloba doseže tudi spodnje veje.
Namakanje · 5 minKapljično namakanje: prihranek vode do 50 %
Voda neposredno ob korenine, brez izgub z izhlapevanjem. Kako sistem deluje in koliko stane.
Kapljični sistem dovaja vodo počasi in neposredno do korenin. Ker listi ostanejo suhi, je manj glivičnih bolezni, ker ni razprševanja, pa skoraj ni izgub zaradi vetra in izhlapevanja.
Osnovni sistem sestavljajo filter, regulator tlaka, glavna cev in kapljače. Z elektronskim krmilnikom in dežnim senzorjem zalivanje poteka samodejno, tudi ko ste na dopustu.
Za povprečno gredico ali 30 m žive meje je sistem postavljen v enem dnevu. Pozimi ga je treba izprazniti, da zmrzal ne poškoduje cevi.
Trata · 3 minJesensko gnojenje — zakaj je kalij pomembnejši od dušika
Jeseni trata ne potrebuje rasti, temveč moč. Pravo gnojilo odloči, kako bo preživela zimo.
Spomladanska gnojila vsebujejo veliko dušika, ki spodbuja rast listov. Jeseni bi taka rast naredila trato mehko in občutljivo za zmrzal in snežno plesen.
Jesensko gnojilo ima več kalija, ki krepi celične stene in uravnava vodni režim, ter fosforja za razvoj korenin. Trosimo ga od sredine septembra do konca oktobra.
Gnojite pred napovedanim dežjem ali trato po gnojenju zalijte, da se zrnca raztopijo in ne ožgejo listov.
Nasveti · 4 minKompost iz vrtnih odpadkov v 5 korakih
Iz listja, trave in vej naredite najboljše brezplačno gnojilo za svoj vrt.
Kompostnik postavite v polsenco, neposredno na zemljo, da lahko vanj pridejo deževniki. Na dno nasujte plast grobih vej za zračenje.
Izmenično dodajajte zelene (pokošena trava, ostanki zelenjave) in rjave materiale (listje, slama, karton) v razmerju približno 1 : 2. Kup naj bo vlažen kot ožeta goba.
Vsakih nekaj tednov kompost premešajte. V 6–12 mesecih dobite temno, drobljivo zemljo, ki diši po gozdu — idealno za gredice in sajenje.